Menu
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
Za zadovoljevanje potreb, interesov, volje ter razvoja članov društva, se ustanavlja Turistično društvo Natura 2020 s sedežem v Rušah.
2. člen
Namen društva je združevati fizične osebe, ki se ljubiteljsko ali profesionalno ukvarjajo s turizmom in podpornimi dejavnostmi.
3. člen
Ime društva je Turistično društvo Natura 2020 (v nadaljnjem besedilu društvo).
Skrajšano ime je Društvo Natura 2020.
4. člen
Društvo je prostovoljno, nepridobitno in samostojno združenje članov, ki so ljubitelji trajnostnega razvoja turizma, narave, gozda, kmetovanja, okolja, prostora in razvoja podeželja, kot tudi strokovnih delavcev, ki pospešujejo razvoj turizma, okolja, ljudi in narave.
Društvo deluje na območju Občine Ruše in tudi v širšem prostoru.
Društvo se lahko z drugimi društvi povezuje v zvezo ali druge panožne zveze.
Društvo sodeluje s krajevnimi in občinskimi organizacijami ter drugimi sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in po svetu.
5. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Društvo posluje brez žiga. Društvo v pravnem prometu uporablja registrirano ime. Društvo nima posebnega znaka.
6. člen
Delovanje društva temelji na načelih javnosti.
Javnost dela društva se zagotavlja na naslednje načine: z objavljanjem vabil in zapisnikov na oglasni deski v prostorih društva, s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva ter z izdajo internega glasila društva.
Širšo javnost društvo obvešča na naslednje načine: seje organov društva so javne, na svoje seje vabi predstavnike javnih občil, organizira tiskovne konference, izdaja biltene o društvenih prireditvah ter obvešča o svojih prireditvah v sredstvih javnega obveščanja.
Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih podatkov o delu društva je odgovoren predsednik izvršnega odbora društva.
7. člen
Cilj društva je spodbujanje in razvoj turizma. Cilj društva je postati društvo v javnem interesu.
Cilj je tako prispevati ter neposredno na terenu kreirati lastni mednarodno primerljiv prispevek.
Prispevanje k razvoju turizma pomeni zlasti: ozaveščanje prebivalstva o pomeni turizma, ozaveščanje in izobraževanje mladih za turizem, skrb za pozitiven odnos javnosti do turistov in turizma, skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter urejanje turistom prijaznega okolja, skladno z varstvenimi cilji in režimi varovanega oziroma zavarovanega območja, izvajanje promocijske in informativne dejavnosti na področju turizma, ali izvajanje drugih aktivnosti, ki pripomorejo k spodbujanju razvoja turizma.
8. člen
GLAVNA NEPRIDOBITNA DEJAVNOST:
Razvoj in spodbujanje turizma.
DRUGE NEPRIDOBITNE DEJAVNOSTI SO: priprava in organizacija izletov, potovanja, srečanja za člane društva, priprava in izvedba športnih, kulturnih in razvedrilnih aktivnosti, športnein druge dejavnosti za prosti čas, predavanja, seminarji, konference, festivali ter zasnova in izvedba turističnih akcij. Kot tudi izobraževanje, izpopolnjevanja in usposabljanje na področju turizma, ki je formalno organizirano, poteka pa v različnih oblikah (poletna šola, tabor, tečaji, team buildingi, escape room, gozdni pobegi, gusarski realistični rafting), in sicer predvsem za prosti čas in osebnostni razvoj. Tovrstno izobraževanje ne vodi do pridobitve naziva poklicne/strokovne izobrazbe in do strokovnih/znanstvenih naslovov.
9. člen
PRIDOBITNE DEJAVNOSTI SO:
G 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali internetu. Sem spada: trgovina na drobno s katerimkoli blagom po pošti, prek interneta, oglasov, katalogov, vzorcev ali s podobnimi načini prodaje. Kupec posreduje svoje naročilo po pošti, internetu ali po telefonu. Naročeno blago je kupcu lahko dostavljeno fizično ali pa ga ta presname z interneta. Sem spada tudi: – prodaja prek televizije, telefona ali interneta – dražbe prek interneta
N 79.110 Dejavnost potovalnih agencij. Sem spada: – dejavnost agencij, ki se ukvarjajo predvsem s prodajo potovanj, potovalnih aranžmajev, prevoza in namestitve, tako posameznikom kot poslovnim strankam za nadaljnjo prodajo.
N 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj. Sem spada dejavnost organiziranja in sestavljanja potovalnih aranžmajev, ki jih organizatorji prodajajo sami ali prek potovalne agencije. Potovanje lahko zajema npr. prevoz, nastanitev, prehrano ter obiske muzejev, zgodovinskih in kulturnih krajev, gledaliških, glasbenih in športnih prireditev ipd.
N 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti. Sem spada:
-rezervacije prevozov, nastanitve, prehrane, izposoje vozil, obiskov športnih, zabavnih ipd. prireditev
-storitve v zvezi z razporejanjem nastanitev v časovnem zakupu (time sharing)
-prodaja vstopnic za kulturne, športne, zabavne prireditve
-Pomoč turistom in obiskovalcem:
-turistična promocija
N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
Sem spada: organiziranje, promocija in/ali vodenje prireditev, kot so gospodarski forumi ali poslovni kongresi, sejmi, festivali, razstave, znanstvena in gospodarska srečanja, konference ipd. kongresni turizem, tudi z zagotavljanjem osebja za izvedbo in opremljanje prostorov za razstave in prireditve.
R 93.190 Druge športne dejavnosti
Sem spada:
-organiziranje in promocija športnih dogodkov, s športnimi objekti ali brez njih
-dejavnosti povezave s promocijo športnih dogodkov
-dejavnosti gorskih vodnikov
ll. ČLANSTVO
10. člen
Član društva lahko postane vsak, ki sprejema statut, se ravna po njem ter izrazi željo postati član društva. Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 7. leta starosti, podpiše pristopno izjavo njegov zakonit zastopnik, od mladoletnikovega 7. leta do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v društvo podati pisno soglasje.
11. člen
Kdor želi postati član društva, mora izvršilnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva. Istočasno se zaveže, da bo deloval v skladu s pravili društva in plačeval članarino.
Svojo pripadnost društvu izkazujejo člani z društveno izkaznico. Člani so vpisani v matično knjigo članstva.
Članstvo v društvu je prostovoljno. Društvo ima redne, podporne in častne člane.
12. člen
Redni član je vsak član, ki ima plačano članarino.
Častni član društva lahko postane oseba neoporečnih moralnih lastnosti, ki je s svojim delovanjem imela posebne zasluge pri realizaciji programov društva, uresničevanju društvenih nalog in uveljavljanju društva.
O podelitvi častnega članstva odloča občni zbor društva na predlog izvršilnega odbora.
Častni člani so lahko redni člani društva ali nečlani društva. Častni član, ki ni član društva, nima pravice odločati o delu društva.
13. člen
Pravice članov društva so:
Dolžnosti članov društva so:
Pravice in dolžnosti članov organov so častne. Za svoje delo v organih društva člani praviloma ne dobivajo plačila. Le za izredne dosežke in požrtvovalnost se prizna ustrezno nagrado.
14. člen
V društvo se lahko vključijo tudi simpatizerji. Ti na pristopni izjavi izrazijo željo, da so samo simpatizerji in da se ne vključujejo v društvo s ciljem sodelovati pri izvajanju osnovnih nalog društva. Podporni član – simpatizer društva je član, ki ima plačano članarino, nima pa glasovalnih pravic v organih društva.
Častni člani in simpatizerji imajo pravico, da so obveščeni o društvenih aktivnostih in vabljeni na društvene prireditve.
15. člen
Članstvo v društvu preneha: s prostovoljnim izstopom, z izključitvijo, s smrtjo ter s črtanjem.
16. člen
Član izstopi iz društva prostovoljno kadar poda organom društva pismeno izjavo o izstopu.
17. člen
Člana se iz društva izključi, če grobo krši statut in druge društvene akte, če zavestno ravna proti interesu in ugledu društva.
O izključitvi člana iz društva odloča disciplinska komisija z odločbo v skladu z disciplinskim pravilnikom. Član se lahko za izključitev pritoži na občni zbor, ki je drugostopenjski organ.
Člana se črta iz društva, če kljub predhodnemu opominu ne plača članarine eno leto. Član se črta iz društva na podlagi sklepa izvršnega odbora.
III. ORGANI DRUŠTVA
18. člen
Organi društva so: občni zbor, izvršilni odbor, nadzorni odbor terdisciplinska komisija.
19. člen
Občni zbor je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani.
Na občni zbor so vabljeni tudi častni člani in simpatizerji.
20. člen
Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor sklicuje izvršilni odbor enkrat letno. Izredni občni zbor se skliče po sklepu izvršilnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora, ali na zahtevo ene petine članov društva.
21. člen
Izvršilni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od prejema podpisane zahteve.
Če izvršilni odbor ne skliče izrednega občnega zbora v navedenem roku, ga skliče predlagatelj. Ta pripravi tudi potrebno gradivo in predlog dnevnega reda.
Izredni občni zbor sklepa samo o zadevah, zaradi katerih je bil sklican.
22. člen
O sklicu občnega zbora in predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 7 (sedem) dni pred občnim zborom.
23. člen
Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek preloži za 30 minut, kasneje pa občni zbor veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 10 članov, sklepi pa so sprejeti, če je zanje glasovalo več kot polovica navzočih.
Če občni zbor sklepa o spremembi statuta ali prenehanju delovanja društva, je potrebno, da občnemu zboru prisostvuje polovica članov društva ter za to glasuje najmanj dve tretjini navzočih članov.
Občni zbor začne predsednik društva in ga vodi, dokler se ne izvoli delovno predsedstvo, zapisnikar in dva overitelja zapisnika, po potrebi pa še volilna komisija, kandidacijska komisija, verifikacijska komisija ter drugi delovni organi.
24. člen
Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.
25. člen
Naloge občnega zbora so: imenuje delovna telesa občnega zbora, sprejema statut društva, sprejema poslovnik o delu občnega zbora, sprejema program dela društva, sprejema pravilnik in spremembe pravilnika o finančnem poslovanju, sprejema finančni načrt in letno poročilo, voli in razrešuje organe društva, odloča o pritožbah zoper sklepe izvršilnega in nadzornega odbora, disciplinske komisije in strokovnega odbora, odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami in zvezami društev ter združitvi z drugimi društvi, dokončno odloča o izključitvi člana iz društva, odloča o nakupu in prodaji nepremičnin, odloča o častnem članstvu v društvu, odloča o vseh vprašanjih, ki zadevajo delo in razvoj društva ter odloča o prenehanju delovanja društva.
O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči občnega zbora, zapisnikar in dva overitelja zapisnika.
IZVRŠILNI ODBOR
26. člen
Izvršilni odbor je izvršilni organ občnega zbora, ki opravlja organizacijska, upravna, administrativna in strokovno tehnična dela. Vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih, sprejetih na občnem zboru. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.
27. člen
Izvršilni odbor šteje 5 članov. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in član.
Predsednik izvršilnega odbora je hkrati tudi predsednik društva.
28. člen
Mandat članov izvršnega odbora traja pet let. Člani so lahko večkrat zaporedoma ponovno izvoljeni. Izvršilni odbor sprejme sklepe z večino glasov. Seje izvršilnega odbora so javne.
29. člen
Naloge izvršilnega odbora so:
PREDSEDNIK DRUŠTVA
30. člen
Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo v pravnem prometu v državi in tujini.
Predsednik društva je hkrati tudi predsednik izvršilnega odbora.
Občni zbor ga izvoli za mandatno dobo petih let. Po poteku mandata je lahko ponovno izvoljen.
Predsednik društva je odgovoren za delovanje društva v skladu s pravili in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo odgovarja občnemu zboru in izvršilnemu odboru.
Podpisuje finančne in druge listine.
V času njegove odsotnosti ga nadomešča podpredsednik društva.
TAJNIK DRUŠTVA
31. člen
Tajnik društva opravlja strokovno tehnična in administrativna dela društva in skrbi za koordinacijo med organi društva. Tajnik društva je tudi član izvršilnega odbora.
Izvoli ga izvršilni odbor oziroma občni zbor za dobo pet let.
Za svoje delo je odgovoren izvršilnemu odboru oziroma občnemu zboru.
BLAGAJNIK DRUŠTVA
32. člen
Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društvo.
NADZORNI ODBOR
33. člen
Nadzorni odbor je nadzorni organ društva in spremlja delo izvršilnega odbora ter drugih organov društva. Opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva in nadzor nad izvrševanjem sklepov občnega zbora.
Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru, ki mu tudi poroča enkrat letno.
Nadzorni odbor sestavljajo trije na občnem zboru izvoljeni člani. Predsednika odbora izvolijo člani izmed sebe.
34. člen
Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani izvršilnega odbora, imajo pa pravico udeleževati se sej izvršilnega odbora, a brez pravice odločanja na seji.
Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi člani. Odločitve se sprejemajo z večino vseh članov (dva člana).
Mandatna doba članov nadzornega odbora je pet let in so lahko ponovno izvoljeni v ta organ.
35. člen
Naloge nadzornega odbora so: nadzira izvajanje določil teh pravil, daje pobudo za sklic izrednega občnega zbora, nadzira finančno poslovanje društva in pregleduje finančno dokumentacijo, nadzira izvajanje letnega finančnega načrta, nadzira upravljanje in gospodarjenje s sredstvi društva, nadzira zakonitost sprejetih sklepov organov društva, nadzira izvajanje drugih za društvo obveznih zakonskih določil državne zakonodaje, razpravlja o nepravilnostih v društvu in ustrezno ukrepa ter predlaga občnemu zboru razrešnico organov društva.
36. člen
Disciplinska komisija je disciplinski organ društva. Sestavljajo jo trije na občnem zboru izvoljeni člani. Mandat komisije traja pet let. Člani izmed sebe izvolijo predsednika komisije.
Komisija zaseda po potrebi na osnovi pisnih zahtev članov društva ali društvenih organov.
Disciplinska komisija vodi disciplinski postopek in izreka ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.
Zoper sklep disciplinske komisije ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor, kot drugostopenjski organ v disciplinskih zadevah.
37. člen
Za uspešnejše izvrševanje nalog ima lahko izvršilni odbor stalne ali občasne komisije. Komisija ima tri do pet članov, ki so za svoje delo odgovorni izvršilnemu odboru. Ob imenovanju komisije ji izvršilni odbor določi naloge in čas delovanja. Komisija zaključi z delom najkasneje s časom, ko poteče mandat izvršilnemu odboru, ki jo je imenoval.
lV. MATERIALNO FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA
38. člen
Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje: s članarino, z darili in volili, s prispevki donatorjev in sponzorjev, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva, iz javnih sredstev ter iz drugih virov.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med svoje člane je nična.
39. člen
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi načrti, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključno letno poročilo.
Nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem opravlja nadzorni odbor. Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.
40. člen
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik. Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Letno poročilo o poslovanju mora društvo predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do 31. marca tekočega leta. Pooblaščena organizacija ravna s podatki skladno s predpisi o računovodstvu.
Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.
Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo.
41. člen
Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je last društva in je vpisano v inventarno knjigo.
Premično premoženje se lahko kupi ali proda le na podlagi sklepa izvršilnega odbora.
Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali proda le na podlagi sklepa občnega zbora.
42. člen
Pokrovitelji, sponzorji, meceni ali donatorji društva so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno ali kako drugače pomagajo. Sodelujejo lahko na sejah društva, nimajo pa pravice odločanja.
43. člen
Dobiček od ukvarjanja s pridobitno dejavnostjo se mora porabiti za izvajanje programov dejavnosti v skladu s sedmim členom.
V. ODGOVORNOST ČLANOV IN PRIZNANJA
44. člen
Za disciplinske prekrške, ki jih povzročajo člani, se šteje: kršitve določb tega statuta, nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu, neupoštevanje sklepov organov društva, ter dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.
45. člen
O prekrških na prvi stopnji odloča disciplinska komisija, ki lahko izreče naslednje ukrepe proti članom društva: opomin, javni opomin ter izključitev.
Drugostopenjski organ je občni zbor.
O pritožbi zoper ukrepe disciplinske komisije odloča občni zbor.
46. člen
Društvo lahko za uspešno delo članom društva podeli priznanja v obliki: pohvale, značke ali plakete, nagrade ter predlaga za razna državna ali družbena priznanja.
47. člen
V. PRENEHANJE DRUŠTVA
Društvo lahko preneha po sklepu občnega zbora z dvotretjinsko večino članov občnega zbora, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem ali na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja.
48. člen
Poleg sklepa, da društvo preneha z delovanjem, mora sklep občnega zbora vsebovati tudi določilo, ki določa, kateremu po dejavnosti sorodnemu društvu pripada premoženje društva, potem ko so poravnane vse obveznosti. Če takega društva ni, se premoženje prenese na lokalno skupnost.
Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.
Sklepu mora biti priloženo poročilo o razpolaganju s sredstvi društva, iz katerega je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti društva, višina javnih sredstev ter njihova vrnitev proračunu ter prenos premoženja društva na drugo društvo ali lokalno skupnost.
49. člen
Pristojni organ objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski organa. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva, v roku 30 dni od dneva objave, sicer bo izvršni organ izdal odločbo o izbrisu društva iz registra društev.
V primeru, da upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ta prekine postopek, upnikom pa s sklepom naloži, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlagajo uvedbo postopka, skladno s predpisi o likvidaciji in mu o tem predložijo dokazilo.
50. člen
Po samem zakonu društvo preneha, če s svojim delovanjem meri na protipravno rušenje ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihuje narodno, rasno, versko ali drogo sovraštvo in nestrpnost oziroma spodbuja k nasilju ali vojni.
Prenehanje društva po prejšnjem odstavku ugotovi pristojni organ z odločbo.
51. člen
Če upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ta pa nima podatkov o tem, da bi društvo imelo premoženje, morajo v nadaljnjih 30 dneh pristojnemu organu predložiti dokazilo, da so predlagali uvedbo postopka likvidacije društva, v nasprotnem primeru pristojni organ izda odločbo o izbrisu društva iz registra društev.
Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju društva, pa postopka likvidacije ne predlagajo upniki, pač pa ga predlaga sodišču pristojni organ.
52. čl4n
Ta statut začne veljati, ko pristojni organ ugotovi, da je v skladu z zakonodajo ter ga potrdi.
Vse spremembe temeljnega akta se sprejmejo po enakem postopku kot je bil sprejet ta statut.
Ruše, dne 1.8.2019
Zakoniti zastopnik: Danilo Gorjup
SL_SI 
EN